13.5.2014

Umetnost sobivanja

Večkrat prebiram v kakšnih težavah da je slovenski šport. Še posebej v prestolnici. Paradni ekipni športi: nogomet, košarka, rokomet in hokej so menda na eni najnižjih točk v zadnjih letih. Po drugi strani smo na zadnjih zimskih olimpijskih igrah v Sočiju lahko na vsakem koraku poslušali hvalospeve športu in uspehom tako majhne države.

Kdo si upa razložiti te fenomene? Je že tako, da se za uspehi običajno skriva talent, delo dobra organizacija, primeren proračun, pravilno vodenje in še kanček športne sreče. Pa pogledamo kako je s proračunom v NK Bravo. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) bomo preko razpisa prejeli 10.203.98 evrov. V juniju bomo izvedeli koliko ur na igriščih in v telovadnicah nam bodo priznali. Lani so nam za organizacijo turnirja Ljubljana Open še namenili 1.789 evrov, letos tega denarja ni več. Lahko pa računamo, na sofinanciranje dveh trenerjev in v kolikor bodo kadeti in mladinci ostali v prvi ligi pa še za okoli 20.000 mednarodnih subvencij, ki jih izplača NZS. 

Če želimo izpeljati celotni program, za realizacijo potrebujemo cca 300.000 evrov. Cilj zbrati 150.000 donacijskih in sponzorskih sredstev je izjemno ambiciozen. Razliko zberemo z vadninami, ki se že nekaj let niso spreminjale, saj te starši težko plačujejo. Imamo srečo, da za naš klub delno finančno skrbi agencija Bravo 1.

Med klubskimi stroški so največji honorarji za zaposlene in trenerje, sodniški stroški, stroški potovanj in najemnine. V primerjavi z nekaterimi klubi imamo prej zelo visok, kot majhen proračun. Vsi klubi pa si nadvse prizadevamo, da ne porabimo več kot zberemo. Danes je uspeh že če lahko redno poravnamo vse obveznosti. Čeprav je tudi na račun Zavoda za šport včasih slišati pripombe, naš klub v Športnem parku Ljubljana z njimi zelo dobro sodeluje. Zdaj ko se bo na trikotniku pričela še gradnja garderob, bo za otroke v nogometni šoli še boljše poskrbljeno.

Nobena skrivnost ni, da razen v prvi ligi in deloma v drugi, so skoraj vsi ostali nogometaši v Sloveniji amaterji. Za sezono 2014/2015 bo proračun v NK Bravo približno enak, čeprav je stroške članske ekipe težko izračunati. Ni še jasno koliko sploh bodo stroški, kot tudi na povsem jasno kakšna bo zasedba lig. Čeprav si naši študentje nadvse želijo, da bi tekmovali v 3. SNL, pa jim pripovedujemo, da to sploh ni nujno. Glede na rezultate in gladke, zanesljive zmage, finančno stabilnost,dobre pogoje in domicil na stadionu s pokrito tribuno, spletni prenosi in ostalo sploh ne bo pomembno. Nogometaši menijo, da bo športna krivica, če bodo morali fantje še eno leto igrati v isti ligi z nasprotniki, ki so jih vse že premagali.
 
Vodstvo kluba jih razume, toda na razplet gotovo nima vpliva. Z razliko od nekaterih klubov, ki tudi razmišljajo ali naj izkoristijo priložnost, ki se jim je ponudila po tekmovalnih dosežkih in jih razumemo, pri nas te dileme ni. Vendar poudarjamo, da bo vse odvisno od mnogih drugih klubov, ki bodo morali presoditi v kateri ligi je za njih bolj smiselno tekmovati, od vodstva MNZ Ljubljana in ne nazadnje od NZS. 

V tujini bi težko razumeli, da imamo v Sloveniji drugoligaše, ki sploh razmišljajo ali igrati v Prvi ligi, ali raje ne. V Sloveniji prehod v vsako višjo ligo ni zgolj uspeh, temveč hkrati tudi več obveznosti in stroškov. Zato vsi klubi vedno bolj pred odločitvijo preštejejo klubski proračun. Mi v NK Bravo smo pripravljeni na vse, odločili pa bodo tako ali drugače drugi.

Letos se je spet zgodilo, da je tretjeligaški klub iz tekmovanja 3. SNL izstopil pred koncem tekmovanja. Pred dvema letoma je v zahodni skupini 3. SNL nastopalo zgolj 13 klubov. Ko razmišljaš o takšnih in drugačnih potezah, vedno težko razumeš zakaj naj bi bile v interesu nogometa. Moje mnenje je da na različne načine in ob najrazličnejših interesih brez prave usmeritve in analiz iščemo spremembe bolj zaradi sprememb, kot zaradi prave vsebine. 

V ZDA je povsem drugačna filozofija. Profesionalni klubi so tam, kjer zanje obstajajo vsi pogoji in pravila so točno določena. Kazni za morebitni izstop iz lige so strahotne in povratka ni. Klub bankrotira. Razen v tekmovalnih dosežkih je tudi zelo malo sprememb. Saj ne, da bi karkoli posnemali, ampak morali bi proučiti vsaj različne evropske modele in za nas izbrati najprimernejšega.
 
Problem je v tem, da vsaka višja liga prinese klubom samo več skrbi in problemov, predvsem pa stroškov. Izjema v tem trenutku je zgolj NK Maribor, ki od nogometa lahko živi, pa tudi on bi potreboval precej močnejšo ligo, v kolikor bi želel še napredovati.

V nekaterih ekipnih športih kot na primer v košarki, hokeju se to že dogaja in se klubi povezujejo v mednarodne lige. V nogometu kaj več kot redkih debat na to temo ni zaslediti. UEFA zaradi svojega finančnega potenciala diktira pravila in tempo. V Sloveniji NZS finančno vendarle ni tako močna, da bi si na tekmovalnem področju lahko privoščila drugačno razmišljanje. Zaradi denarne pogače smo lahko samo veseli, da smo del UEFA.
  
NZS mora pri nas zaradi svoje organiziranosti zadovoljiti tudi posamezne medobčinske zveze, ki pa imajo različno število klubov in takšne in drugačne lastne interese. Umetnost je uresničiti in voditi takšno politiko, ki bi zadovoljila vse in to pod enakimi pogoji. Tako bodo v štirih tretjih ligah - tri s po14-imi klubi in ena 3. liga le 10 klubi. Morda bi bilo bolj pravično, da je tudi ta tretja liga lahko izenači in v njej tekmujejo tudi tisti klubi, ki bi to želeli, pa čeprav ne pripadajo tej medobčinski nogometni zvezi. Tudi število klubov in način tekmovanja v ligah je v posameznih  medobčinskih zvezah zelo različno. 

Če se že zavzemamo za nično rasno toleranco, kar je edino pravilno, zakaj toliko kompliciramo z medobčinsko nogometno pripadnostjo? Verjetno zgolj zaradi volitev v organe NZS. Včasih je bilo obdobje, ko so imeli prvoligaši svoje združenje, pa je zadeva neslavno propadla in celo dolgovi so ostali. Kot kaže se v Sloveniji resnično težko kaj dogovorimo, vedno znova improviziramo in kompliciramo. Toda kljub vsemu imamo nekateri nogomet še vedno radi in v njem vztrajajo. O vzrokih zakaj pa nima smisla govoriti, saj bi se lahko zelo hitro zgolj skregali. Ob vseh drugih težavah in problemih, pa je to še najmanj produktivno in tudi nesmiselno. 
 
Darko Klarič
predsednik NK Bravo 

Darko Klarič v svojem blogu izraža lastne poglede na aktualno dogajanje v klubu in okrog njega. Njegova mnenja v nekaterih točkah še ne pomenijo tudi uradnega stališča kluba. Lahko so le provokacija, da se stališče kar najhitreje oblikuje.