MP #119: Sodelovanje

Kakšna bo najboljša razvojna usmeritev in strategija NK Bravo je v tem trenutku težko načrtovati in še težje napovedovati. Gotovo je predvsem to, da bo usmeritev še naprej prvenstveno razvijati našo nogometno šolo in prioritetno skrbeti za naših deset tekmovalnih selekcij mladinskega programa. Te namreč predstavljajo temelj našega sistema in osnovno bazo v kateri razvijamo in uveljavljamo mlade nogometaše. 

Članska selekcija je zaenkrat še vedno del nogometne šole, čeprav si z uvrstitvijo v 1. SNL pridobiva svoj lasten status. Osebno se mi namreč zdi smiselno, da so vsi trenerji in strokovni svet med seboj zelo tesno povezani, saj se je v našem primeru to izkazalo kot dobra odločitev.

Po svoje je to posledica razvoja, ki je klub najprej razvijal v najmlajših selekcijah in mu šele kasneje dodal tudi člansko moštvo. Če bi ostali v 2. SNL in se ne bi tako hitro uvrstili v 1. SNL o kakšni drugačni strategiji verjetno niti ne bi razmišljali. 

Tako pa se moramo poleg nogometnega in osebnostnega razvoja mladih nogometašev temeljito ukvarjati tudi z razmislekom, kaj želimo doseči z  našo člansko ekipo in hkrati obdržati tudi kvaliteten mladinski program. Dob je edini klub, ki o morebitni uvrstitvi članske ekipe sploh ne razmišlja.

Stabilno člansko moštvo je nedvomno zelo velik magnet in motiv za vse mlade nogometaše, ki v NK Bravo zlahka lahko prepoznajo najhitrejšo pot do lastnega razvoja na poti do kariere. Sestaviti pravi mozaik članskega moštva je že za obstanek v 1. SNL kar zahteven projekt, še mnogo težje pa bi bilo to ob višjih tekmovalnih ciljih članske ekipe. 

Morda bo kdo upravičeno oporekal, kaj sanjamo in načrtujemo, ko pa sploh ni gotovo, če se bomo v 1. SNL sploh obdržali. Zakaj ne bi raje počakali na konec prvenstva in šele tedaj razmislili o prihodnosti. Nogometaši in strokovno vodstvo se morajo zavedati, da se bo ob neuresničenem cilju po obstanku v 1. SNL ustrezno zmanjšal tudi klubski proračun. 

Nogometne izkušnje so me namreč naučile, da je v vsakem trenutku smiselno pravočasno razmišljati o različnih opcijah, jih imeti pripravljene in izbrati tisto, ki je v danem trenutku najbolj optimalna glede na razmere in tekmovalne rezultate. 

Sam veliko razmišljam tudi o najrazličnejših oblikah partnerskega klubskega sodelovanja. Moje izkušnje na tem področju v preteklosti niso bile vedno najboljše, čeprav nobene minule odločitve ne obžalujem.  Največji problem doslej je bil vedno v premalo dorečenih pravilih in doslednem komuniciranju. 

Sam sem še danes prepričan, da bi bilo lahko nekdanje sodelovanje med NK Interblock in NK Bravo lahko zelo uspešno za oba kluba, v kolikor se ne bi zaradi različnih interesov in pogledov takrat začeli vmešavati starši nogometašev. Imel sem dobro vizijo, ki pa je nisem želel uveljaviti na silo brez 100-odstotne podpore. 

Danes zelo težko rečem, kako bi ravnal, če bi nam sodelovanje ponudila Olimpija, ali kakšen drug klub. Načelno ne bi nikoli rekel »nikoli«, o vseh aspektih morebitnega sodelovanja bi zelo dobro razmislil. Podobno velja za sodelovanje na področju investitorstva ali različnih finančnih vlaganj v klube. V vsakem primeru bi hotel imeti zelo transparentne odnose in pred javnostjo tudi ne bi ničesar skrival. Nisem prepričan, če je pri nas že dozorel čas, za kakršnakoli trdna povezovanja. Posamezni primeri v preteklih letih so bili večinoma neuspešni. 

Uspešni poslovni nogometni modeli in oblike sodelovanja v prihodnosti se bodo morali šele začeti uveljavljati, zaenkrat pa je očitno, da je za kaj takega še prezgodaj in imajo klubi dovolj drugih lastnih težav in problemov. Včasih, ko je še funkcioniralo združenje prvoligašev, je bilo komunikacije med klubi precej več.