28.1.2021
Hostnik: Naredil sem vse, kar je v moji moči, da bi fantje izgubili čim manj
Jurij Hostnik je v minulih tednih in mesecih odkril nove načine vodenja treningov in podajanja nasvetov. Kljub neizmernemu trudu, inovativnim prijemom, dobri energiji in visoki motivaciji pa se učinka ustaljenih treningov ter neposrednega kontakta z varovanci ne da nadomestiti. Zadnje leto je predvsem zaradi pandemije naši selekciji prineslo številne res težke izzive in preizkušnje. Najprej so nogometaši že marca ostali brez prvenstvenih tekem, pri čemer moram omeniti, da so pred tem zanjo ligaško tekmo odigrali novembra 2019. To je bil za celotno ekipo res hud udarec, saj smo nato doma ostali skoraj do junija. S številnimi prijemi smo tisto obdobje razmeroma uspešno "preživeli" in nato končno nadaljevali s treningi.
Junija mi je bila v vodenje zaupana zelo nadarjena generacija nogometašev letnika 2006. Situacija se je takrat ravno toliko umirila, da smo se odločili, da se bomo udeležili močnega večdnevnega mednarodnega turnirja Čatež Trophy, kar se je kljub nekaterim pomislekom izkazalo za odlično odločitev, saj smo tako vsaj deloma zapolnili praznino, ki je nastala v tekmovalnem smislu. Fantje so se na tistem turnirju resnično izkazali in prikazali svoj razkošen talent in izjemno borbo, za kar so bili na koncu nagrajeni s končno zmago na turnirju. Na krajše počitnice smo tako lahko odšli polni optimizma in pričakovanj.
Julija smo nadaljevali s treningi in kmalu že začeli s prijateljskimi tekmami. Vsako leto v času, ko ne igramo prvenstvenih tekem, ekipa igra številne težke, tudi mednarodne, tekme. Letos zaradi zapletene situacije v zvezi s prehajanjem meja, to žal ni bilo možno, a smo vseeno lahko odigrali nekaj tekem proti najboljšim slovenskim ekipam.
V avgustu smo tako po skoraj letu dni odigrali prvo prvenstveno tekmo. Z uradnimi tekmami smo začeli odlično. Ekipa je ponovno pokazala kakšen potencial in karakter ima, in navkljub izraziti fizični inferiornosti ter navkljub rednemu igranju kar štirih mlajših igralcev v prvi postavi, bila konkurenčna na prav vseh tekmah ter zelo uspešno držala stik z vrhom prvenstvene razpredelnice. V vsem tem času smo uspeli sestaviti zelo homogeno ekipo, ki se je odlično ujela tako na igrišču kot tudi izven njega, na kar sem še posebej ponosen. Pogosto so fantje, predvsem v poletnih mesecih, na igrišču ostali po treningih in še ure kasneje med seboj igrali nogomet, se preigravali in "nabijali" na gol.
Tekm ekipe U15 v sezoni 2020/21:
| # |
Tekma |
Rezultat |
| 1 |
Sij Acroni Jesenice - NK Bravo |
1:6 |
| 2 |
NK Bravo - Primorje |
2:0 |
| 3 |
Jadran Dekani - NK Bravo |
1:1 |
| 4 |
NK Bravo - Triglav Kranj |
1:0 |
| 5 |
Jadran Železničar - NK Bravo |
0:3 |
| 6 |
NK Bravo - Olimpija Ljubljana |
1:1 |
| 7 |
Domžale - NK Bravo |
3:2 |
| 8 |
NK Bravo - Tinex Šenčur |
3:1 |
| 9 |
Brinje Grosuplje - NK Bravo |
4:0 |
| 10 |
NK Bravo - Krka |
1:0 |
| 11 |
Ilirija - NK Bravo |
2:0 |
Ob zelo uspešnem razvoju številnih igralcev v ekipi, je nato v oktobru sledila nova prekinitev. Menim, da je bilo takrat za vse skupaj zelo težko, saj smo slutili, da bi lahko ta prekinitev trajala bistveno dlje kot v prvem valu širjenja okužb. Žal se je ta slutnja potrdila in so tako igralci že več kot tri mesece na "prisilnem dopustu" ter posledično prikrajšani za moštvene treninge in tekme na igrišču.
V tem času sem kot trener vsak dan znova poskušal storiti največ, kar je v moji moči, da bi igralci kljub na videz nerešljivi situaciji izgubili čim manj. Tako smo začeli z že utečenimi treningi preko videokonference, v katerih smo izvajali številne vaje za občutek za žogo, stabilizacijo, ravnotežje in moč. Prav tako smo jim redno pošiljali program vaj, ki jih morajo samo izvajati doma. V primerjavi s prvim valom smo delo nadgradili tudi s pomočjo aplikacije Strava, ki so si jo igralci naložili, in tako lahko spremljamo vse aktivnosti s področja vzdržljivosti, ki jih potem sami vnašajo v aplikacijo. Na ta način, smo lahko trenerji laže načrtovali intenzivnost posameznih aktivnosti, saj smo vedeli, koliko vzdržljivostnih vsebin so opravljali poleg organiziranih aktivnosti. Glede na anonimne ankete znotraj ekipe, ki smo jih opravili, so člani naše ekipe, veliko večino poslanih vaj tudi opravljali, zaradi česar sem prepričan, da bo njihov primanjkljaj na področju tehničnih in kondicijskih sposobnosti v primerjavi z vrstniki bistveno manjši.
Sočasno s temi vsebinami smo z igralci izvedli številne videoanalize tekem, ki so jih odigrali v obdobju pred prekinitvijo tekmovanj, s čemer smo po mojem mnenju naredili pomemben korak naprej tudi v razumevanju nogometne igre in prav tako v posameznikovem dojemanju in vrednotenju lastnih sposobnosti. Prav tako smo individualno analizirali posamezna igralna mesta, na katerih igrajo, in izvedli nekaj predavanj (prehrana, regeneracija, vpis v srednjo šolo ...) ter tako pridobili še nekaj znanj, ki jih bodo potrebovali predvsem na prehodu v kadetsko mladinski staž, ki je najverjetneje eden najtežjih prehodov takoj za prehodom v članski nogomet.
V drugi fazi sem se s trenerji odločili, da bomo poskusili naše aktivnosti nadgraditi. Tako smo treninge preko videokonference začeli izvajati kar zunaj in tako pridobili bistveno več prostora. Nabor vaj se je s tem zelo razširil, pri čemer je boljša postala tudi izvedba. Igralci so ta način ocenili zelo pozitivno. V določenem obdobju smo imeli v enem tednu šest takšnih aktivnost, ki so vključevale za trenutne razmere kar veliko število vsebin iz zelo različnih področij. Tako smo npr. skupaj tekli v naravi in imeli mobilne telefone v rokah ali izvajali trening tehnike na večjem prostoru. Za določene vrste treninga, npr. trening gibljivosti, smo celo povabili zunanjo izvajalko (trenerko), ki je demonstrirala vaje. Na ta način smo se lahko trenerji osredotočili na izvedbo igralcev in jim tako pomagali, da so vaje delali bolj pravilno. Prav tako smo trening tudi malo osvežili, saj ga je vodila druga oseba, ki uporablja nekoliko drugačen pristop in drugačne metode.
Priznam, da sem zelo zadovoljen z odnosom, ki ga nogometaši kažejo v teh zelo težkih časih. Čeprav so prikrajšani za nekaj, kar jim pomeni največ na svetu, so neizmerno motivirani in se vsak dan trudijo, da bi postali še boljši. Prav tako me veseli, da večina poleg aktivnosti, ki jih imamo, vsakodnevno na igriščih in travnikih prostovoljno individualno vadi številne nogometne elemente, zaradi česar bodo ob (upam, da čim hitrejši) vrnitvi na igrišča glede na razmere zelo dobro pripravljeni.
MH