BRAVO BRAVO: Vselej razmišljamo o prostoru in času

Dejan Grabić v NK Bravo piše zgodovino. Po prevzemu članskega moštva mu je uspel preboj v drugo ligo, kasneje pa je svoje fante pripeljal še do krstnega nastopa v Prvi ligi Telekom Slovenije.

Dejan je s svojo strokovno ekipo nadaljeval zastavljeno delo tudi v lanski sezoni in s svojimi varovanci praznoval prvi zadetek, prve točke in prvo zmago v eliti slovenskega nogometa. NK Bravo je pod njegovim vodstvom zabeležil najdaljši niz neporaženosti in najdaljši niz zmag med vsemi klubi v 1. SNL v celotni sezoni 2019/20. V krstnem nastopu v najmočnejši slovenski nogometni ligi je NK Bravo osvojil 49 točk, kar je bilo dovolj za odlično 6. mesto.

In zgodba se nadaljuje tudi v sezoni 2020/21. Dejan Grabić je namreč po zagovoru diplomskega dela z naslovom »Hitrost usmerjene igre proti vratom nasprotnika« postal prvi trener NK Bravo z najvišjo možno trenersko licenco – Uefa Pro.

Dejan je prijeten sogovornik in odličen retorik.  Z glavnim trenerjem bi lahko kramljali in debatirali dan in noč ter zapolnili tudi več 10 strani naše revije. A tokrat bo poudarek zgolj na enem področju – načinu igre NK Bravo.

Pogovorno pravimo, da se Italijani odlično branijo, Nemci so kompaktni, Brazilci nogometni romantiki, ... Tisto kar drži je, da vsaka ekipa igra na svoj način. Vsaka ekipa ima svoj model igre. Kakšen model igre ima NK Bravo?

S svojim načinom igre klub dopolnjuje svojo identiteto, krepi se tudi klubska pripadnost. Pri nas model igre temelji na tem, da pri igralcih razvijamo samostojno razmišljanje. Igralce želimo pripeljati do tega, da se bodo dobro odločali in sprejemali prave odločitve. V igri je veliko atipičnih situacij, zato je potrebno na treningih ustvarjati pogoje, v katerih bodo igralci izpostavljeni čim več takšnim situacijam. V teh nepredvidljivih situacijah se morajo igralci odločati glede na to, kakšno igro želimo igrati. Ustvariti želimo igralce, ki bodo odločitve sprejemali skladno in znotraj modela igre, hkrati pa razvijali svojo kreativnost.

Vselej razmišljamo o prostoru in času. To sta termina, ki ju igralci na treningih velikokrat slišijo. Preko našega modela igre želimo ustvariti čim več tempa. Usmerjeni smo čim bolj direktno v nasprotnikov gol. V fazi branjenja pa razmišljamo o tem, kako nasprotniku učinkovito zmanjšati in skrajšati prostor ter čas za razmišljanje in igro.

Gre za plod dolgoročnega dela. Kdaj ste začeli razmišljati o modelu igre in kako ste ga implementirali?

Osnutek modela igre v NK Bravo smo imeli narejen že pred ustanovitvijo članske ekipe. Dokončno so se stvari nato nadgradile z njeno ustanovitvijo. Od takrat naprej se je zdelo najbolj logično, da model igre v tekmovalnih ekipah poenotimo. Govorimo o selekcijah, ki igrajo nogomet 11 na 11. To v praksi velja že za fante U14, na državni ravni pa od selekcije U15 naprej.

Ker smo mlad klub, je bila implementacija modela igre lažja. Kontinuiteto pri našem delu nam omogočata stalnost kadra, saj se trenerji skozi selekcije ne spreminjajo veliko, in pa čas, ki ga imamo na voljo. Sam sem v vlogi glavnega trenerja članske ekipe že tri sezone, pred tem pa sem model igre spoznaval in ga prenašal na igralce že v kadetski in mladinski zasedbi. Torej, z načinom dela tekmovalnih ekip v klubu sem se seznanil pred 6, 7-imi leti in ga opravljam vse od takrat.

Verjetno je pri sledenju enotnemu modelu igre v vseh selekcijah potrebno veliko usklajevanja trenerjev. Kako deluje telo znotraj kluba, ki skrbi za vzdrževanje modela igre NK Bravo?

V klubu sta športni in poslovni del ločena. Seveda sta segmenta povezana, imata tudi skupne cilje, ampak za vsebino in pot na športnem področju je zadolžen in odgovoren izključno športni direktor. Morda je to tudi največja prednost v našem okolju ob že omenjeni stalnosti kadra. Pomembno je tudi to, da se ne spreminja filozofija kluba, pa tudi cilji med sezono ostajajo nespremenjeni.

Timsko delo je ključ vsega. Monchi (športni direktor Seville) je rekel: »Boj se nekompetentinih ljudi, ne pa kompetentnih.« Tega se držimo tudi mi. Članski strokovni štab je sestavljen iz specialistov za različna področja. Vsak na svojem področju premore največ znanja, ki ga potem povezujemo v sistem in sprejemamo odločitve.  Vsak član strokovnega tima je neprecenljiva vrednost za klub. Miha Obrez premore največ izkušenj in znanja,  njegova izkaznica pri razvoju mladih vratarjev je impresivna. Darjan Šuštar je prvi pomočnik in nogometni kondicijski trener. Zadolžen je za nadzor periodizacije in povezovanje kondicijskih vsebin z nogometnimi. Njegovo znanje, predanost in želja po napredku daje igralcem in strokovnemu vodstvu varnost. Nik Salaj je zadolžen za povezovanje razumevanja igre (sprejemnja odločitev) in izvedbo odločitev (funkcionalno tehniko). Aleš Arnol pokriva razvoj metodike treniranja, razvoj sitaucijske vadbe in videoanalize. Njegov širok pogled je fantastičen. Sodeluje tudi Robert Misja, športni psiholog, ki igralce razvija od trenutka prepoznavanja trenutne karierne faze do kariernih ciljev, ki so v skladu s klubskimi cilji in individualnimi razvojnimi cilji. Jan Vošnjak je tehnični vodja ekipe, ki skrbi za celotno operativo in je v svojem delu izjemen. Enej Matis in Eva Globoker sta zadolžena za fizioterapevtsko obravnavo pod nadzorom glavnega diagnostika dr. Džordževića. Aleš Svetlin je ekonom, ki skrbi, za vso operativo glede opreme. Moja vloga glavnega trenerja je, da ideje in znanja z vseh področij povezujem v odločitve. Nihče od nas ni idealen,  nas pa vse odlikuje želja po napredku, premikanje iz cone udobja. Slabih idej ni in čeprav se velikokrat tudi ne strinjamo, spoštujemo končno odločitev. Včasih se izkaže za dobro, drugič ne. V takih primerih vnesemo spremembe in poskušamo stvari nadgraditi.

Je implementacija modela igre enaka na vseh ravneh, v vseh selekcijah?

Imamo jasno zastavljene smernice, hkrati pa smo zelo odprti. Vsak trener ima svobodo, kako znotraj modela igre doseže cilj. Kljub temu, da gre za isti model igre, pa so v posameznih selekcijah prioritete, pristop in izvedba le-tega zelo različni. Pri starejših dečkih je v ospredju poudarek na individualni taktiki in tehniki, pri kadetih je že več primesi moštvene igre, pri mladincih pa želimo že razvijati tekmovalce. Želimo jih naučiti, kako se spopadati s stresom, igrati pod pritiskom, se prilagajati na določene situacije in podobno. Največ tega pa je seveda v članskem moštvu, kjer naj bi bil rezultat prvo vodilo. Pri nas sta to tako razvoj kot tudi rezultat.

Kolikšno težo ima model igre pri novačenju novih igralcev? Iščete najboljše igralce na trgu ali najbolj primerne za vaš model igre?

Ko novačimo igralce za selekcije U15, U17, U19 ali za člansko ekipo, se v prvi vrsti osredotočamo na karakter in potencial igralca. Seveda ni lahko odkriti igralcev s pravim karakterjem. Pri tem so še vedno najboljši preverjeni prijemi. V prvi vrsti ogled tekem, veliko pa je tudi komunikacije z nekdanjimi trenerji igralcev. Preden si ustvarimo sliko igralca, želimo imeti čim več informacij z vseh strani. Seveda pa si želimo igralce, ki bi kar najbolje pomagali skupnemu cilju, bili predani ekipi in imeli tudi nogometni ter motorični potencial za naš način igre. To posledično pomeni, da jim lahko najdemo mesto v našem modelu igre.

Ob prehodu iz druge v prvo ligo ste tudi sami dejali, da se podoba na igrišču nekoliko odmika od tistega, kar želite igrati. Za večje posege v ekipo ni bilo dovolj časa. Ste pa zato v zimskem prestopnem roku prevetrili ekipo in z njo prišli do izjemnih rezultatov. Je takrat model igre NK Bravo deloval v popolnosti?

Vedno se mora poklopiti ogromno spremenljivk. Novih igralcev ni bilo veliko, so se pa skoraj vsi izkazali za ogromne okrepitve. Na to sicer nismo imeli veliko vpliva do trenutka, ko so prišli. Seveda smo naredili skavting, preverili karakter in ocenili potencial. Šele nato smo igralce začeli razvijati skozi naš model igre in zadeva se je poklopila. Res je tudi to, da smo od zimskega premora začeli nekoliko drugače trenirati, več je predvsem poudarka na metodiki igre. Ampak to je le eden od dejavnikov. Menimo, da nam tak način prinaša več, a bomo videli kaj bo prinesla prihodnost.

Letos poleti ste imeli še manj časa kot lani, a nekaj sprememb ste vendarle opravili.  

Zanimivo je. Ne spreminja se veliko, a že zdaj se vidi velik vpliv igralcev, ki so lani delali razliko in so zdaj že v drugih klubih. Prišlo je nakaj novih igralcev, ki potrebujejo čas za aklimatizacijo, so drugačni profili igralcev na posameznih igralnih mestih in videli bomo, kam nas bo to pripeljalo rezultatsko in poslovno.

Skozi vaš model igre je veliko učenja prepoznavanja situacij. Ta proces se verjetno nikoli ne konča.

Učenje se v življenju nikoli ne konča. Enako je tudi v nogometu. Tudi izkušena igralca kot sta Luka Žinko in Andraž Kirm se še naprej učita. Je pa res, da sta v svojih karierah doživela že toliko različnih situacij, da sta se jih naučila reševati sama. In to je njuna dodana vrednost. To je tisto, kar želimo doseči tudi pri drugih. Z manjšimi nasveti med igro ostalim mlajšim igralcem pomagata pri razumevanju igre, prostora in časa. Ravno zaradi njunega razumevanja igre in tudi ogromne strasti do nogometa sta še vedno na tako visokem nivoju. Laično prepričanje je, da mogoče več ne zmoreta, da sta tekalno prepočasna. V bistvu je ravno obratno, s svojimi odločitvami pospešujeta našo igro. Dokler bosta v takšnem stanju, bosta pri nas tudi igrala, v vsakem primeru pa sta neprecenljiv klubski kapital in potencial tudi v drugih vlogah, ko bosta zaključila karieri.

Ravno najizkušenejša igralca v klubu sta iz drugih lig in klubov verjetno osvojila kakšno akcijo, ki bi jo lahko odigrali tudi v NK Bravo. Je kaj prostora tudi za točno določene akcije, odločitve in poteze?

Seveda. Če bi izhajali iz stališča - igramo tako in samo tako - bi bila igra preveč šablonska. Nogomet je igra napak in igra presenečenj. Morda bi na tak način v določenih pogojih prišli celo prej do rezultata, predvsem v mlajših selekcijah. Vendar pa menimo, da to ni prava pot. Igralce namreč pripravljamo na to, da bodo dobri v članski konkurenci. Z razumevanjem igre in razvojem svojega potenciala se bodo naši igralci lažje prilagodili tudi na druge načine igre. Tudi prilagajanje na bolj šablonski način igre v drugih klubih bo lažje in naravno.

PREBERITE ŠE:

BRAVO BRAVO: Šport je bil zame vselej magnet
BRAVO BRAVO: Zvezane roke ne smejo biti izgovor
BRAVO BRAVO: Vse telemlji na argumentiranem delu stroke
BRAVO BRAVO: Ne boste me slišali reči, da je nekdo boljši ali slabši od mene!
BRAVO BRAVO: O težavah in izzivih v korona-krizi
BRAVO BRAVO: S stvarmi, ki me ne delajo boljšega, se ne obremenjujem preveč!

Vse vaše prijeme bi lahko zrcalili tudi na življenje. Ko naletimo na oviro, na problem, je treba razumeti prostor in čas ter se na podlagi tega pravilno odločiti. Se strinjate?

Popolnoma. Ponuja se druga posrečena vzporednica. Primerjavo našega modela in šablonskega načina igre lahko podamo s primerjavo filozofije šol Montessori ali Waldorf in javnega šolstva. V našem šolstvu imamo strog kurikulum, ki se ga vsi držijo in učenci dosegajo mejnik za mejnikom. Vprašanje pa je, koliko razumejo in koliko je to znanje uporabno. Kako dobro se znajo naši otroci v življenju sami odločati in prevzemati odgovornost? Na drugi strani imajo tudi Montessori šole in druge podobne svoj kurikulum, a znotraj tega je več poudarka na razumevanju, na samostojnem delu, na sprejemanju odločitev, ... Tu je ta podobnost z našim načinom dela. Tudi mi imamo cilje, ampak želimo, da fantje z razumevanjem igre pridejo do cilja. Da so usmerjeni v gol, da se samostojno odločajo. Znotraj modela igre jih želimo povezati bolj sintetično in manj analitično. Na treningih tako pripravimo vaje, preko katerih bodo fantje sami prišli do nekaterih odločitev znotraj tega, kar želimo doseči kot ekipa.

Nastavek za dolgoročno delo je odličen. Vas skrbi, da bi se to, kar ste ustvarili, porušilo?

Nikoli ne veš, kaj bo prinesla prihodnost. Skrivnost je v tem, da se trudiš razvijati stvari, na katere imaš vpliv. Za tiste stvari, na katere nimaš vpliva, je brezpredmetno izgubljati čas. Če bodo pogoji za delo in razvoj enaki in če bodo ljudje še naprej predani skupnemu cilju, lačni napredka in inovacij, je prihodnost Brava odlična.