MP #162: Moja pot

Ko sem 15 let nazaj začel z zadnjimi pripravami za ustanovitev NK Bravo, v svoji viziji nisem niti malo razmišljal o članskem nogometu.

Moj edini cilj je bil zgolj razvoj mladinske nogometne piramide. Takrat sem presodil, da se v viziji novoustanovljenega kluba lahko zanesem zgolj nase in svoje izkušnje. Ni bilo enako kot v začetku leta 1992, ko sem v Celju prevzel takratni Kladivar. V Ljubljani sem natančno vedel kaj želim in začel sem sestavljati popolnoma na novo drugačno nogometno zgodbo.

Postopoma mi je postalo jasno, da bo kot posledica izključno dobrega dela vseh sodelavcev nastopil čas, ko bomo imeli tudi amatersko člansko moštvo. Čeprav je bila rast kluba na zelo zdravih temeljih, pa mi je jasno, da v športu brez tekmovalnosti in večjih ambicij preprosto ne gre. Članska, najprej študentska ekipa, ki se je uvrstila najprej v tretjo, potem v drugo in zelo hitro tudi v 1. SNL, postajala bolj in bolj profesionalna a tudi dražja.

NK Bravo je dosegel nivo, ki smo si ga pred leti zelo težko zamislili in niti ne predstavljali, da bomo to kdaj koli dosegli. Seveda se zelo dobro zavedam, kakšna je bila dosedanja pot in kakšni razvojni in organizacijski koraki še čakajo moje sodelavce v prihodnosti. Vsa dosedanja skrivnost uspeha najmlajšega slovenskega nogometnega kluba v 1. SNL je v tem, da nismo nikoli imeli nerealnih ciljev. Tako smo samo organizacijo, naloge in cilje vedno prilagajali razmeram in pravilom in ekipo sestavljali s sodelavci, ki so sprejemali našo filozofijo. Ko bo klub želel in zmogel realno več, se bo to zgodilo. To lahko naredimo kot ekipa, kjer vsi dihamo enotno in opravljamo sprejete naloge.

Moja Bravova nogometna pot se je na operativnem področju začela zmanjševati že dve leti nazaj, zdaj pa se dokončno končuje. Kljub nekaterim svojim napakam sem ponosen na opravljeno dolgoletno moje delo in še bolj na delo, predanost in zagnanost na delo, ki ga opravljajo ljudje v klubu. Od novega mladega predsednika, do vseh ostalih, ki jim Bravo veliko pomeni, zgodbo Bravo cenijo tudi naši simpatizerji. Gre za posebno energijo in medsebojne odnose, ki klub delajo velikega.

Zato me prav nič ne skrbi za prihodnost kluba. Takšne ali drugačne spremembe so sestavni del življenja in te je potrebno sprejeti. Tako je v življenju in enako je tudi v športu.

Seveda pa bom tudi v naprej ostal zvest “mojemu” klubu in zgodbi Bravo in mu v skladu s svojimi možnosti, dogovori in filozofijo še naprej z veseljem pomagal.

Darko Klarič
častni predsednik NK Bravo