MP #145: Ostati realen in trdno na tleh

Takrat v letu 1988, ko sem zapustil redno in varno službo seveda nisem vedel, da bom tri leta kasneje priča tako zelo velikim družbenim spremembam.

Tri leta kasneje je Slovenija postala samostojna država. Zgodilo se je pač nekaj neverjetnega, skoraj nepojmljivega. Nekateri so bili prepričani, da kaj takega preprosto ni mogoče, pa vendar se je zgodilo.

Nemogoče je mogoče. To je postal slogan, ki ga je prva začelo uporabljati takrat že  uveljavljeno in dobro znano podjetje Kovinotehna. Pa je propadlo in kasneje še mnogo drugih podjetij v Sloveniji.

Ni moj namen razpravljati o tem, zakaj se je vse to dogajalo. Ko se je pričela epidemija kronavirusa v Vuhanu na daljnem vzhodu je večina sveta razmišljala, da je to nekje daleč in nenevarno za nas. Pa nas je tako razmišljanje zelo drago stalo.

Kaj se lahko naučimo ?

Naučimo se lahko, da nič ni nemogoče in da ne bo vedno, tako kot je. Ljudje se med seboj razlikujemo in na preteklost, sedanjost in prihodnost ima vsak svoje poglede.

Seveda se zavedam, da bom moral glede na zaostrene gospodarske spremembe in recesijo, prilagoditi svoj pogled tudi na prihodnost in razvoj NK Bravo.

Edini razlog, da sem se takrat konec leta 1991 pridružil nogometašem celjskega Kladivarja, je bila iskrena želja pomagati mladim nogometašem.

Zdaj skoraj 30 let kasneje lahko ugotavljam, kako se zgodovina ponavlja, le da je za mano veliko več nogometnih in drugih izkušenj. Spoznal sem tudi, da ljudje nimajo radi nasvetov. To razumem, čeprav to dejstvo tudi obžalujem. Če bi se lahko vrnil v preteklost, bi v nekaterih primerih ravnal drugače. Ne obžalujem pa ničesar. Pomembno je kaj bomo storili danes in jutri.

Darko Klarič
častni predsednik NK Bravo