Bravo Generali: Ekipa na prvem mestu

Junij je obdobje klubskega nogometnega počitka. Po sezoni, ki je bila hkrati polna čustev, naporov, izzivov in nepozabnih trenutkov, so igralci in trenerji na zasluženem krajšem počitku. Tako je to obdobje idealno tudi za pregled dogajanja v sezoni 2023/24. 

Potem ko smo na naši spletni strani opravili že pogovor s Tomažem Petrovičem, vodjo mladinskega pogona in trenerjem ekipe Bravo Mastercard, ter Janezom Ferkom, glavnim trenerjem selekcije kadetov Bravo Nova KBM, so zdaj na vrsti starejši dečki. 

Na vprašanja je odgovarjal trener ekipe Bravo Generali – Matej Drobnič.

Zaradi mladinske lige je prišlo do spremembe tekmovalnega sistema tudi pri nižjih selekcijah. V minuli sezoni niste več potovali sami na tekme, temveč ste bili vselej v družbi kadetov. Kako so fantje to ponotranjili?

V letošnji  sezoni smo bili prvič priča novemu formatu tekmovanja pri selekciji u15. Ker tudi v klubu stremimo k neposredni primerjavi z najvišjim možnim nivojem konkurence, smo veseli, da se je format spremenil v smer kot se je. Nacionalna raven namreč pred fante postavlja precej bolj jasno ogledalo, kot so ga bili deležni njihovi starejši kolegi pred tem. Izzivov v letošnji sezoni tako ni manjkalo – poleg 26 prvoligaških tekem, smo odigrali še 17 prijateljskih, od tega kar 11 mednarodnih tekem.

Predvsem slednje so tisto česar si v klubu nenehno želimo in venomer dajejo še konkretnejše povratne informacije o procesu, trenutnem stanju ter napredku fantov v posameznem obdobju.

Kje so bili poudarki skozi letošnjo sezono?

Nogometna, telesna in osebnostna rast ekipe ter vsakega izmed nogometašev je bila ključni cilj in rdeča nit skozi celotno nogometno šolo!

Zato so nam bili, kljub številnim tekmovalnim izzivom, ključni trenažni. Priprava fantov na čim kakovostnejši prehod v kadetsko kategorijo, izpopolnjevanje tehničnih pomanjkljivosti, taktičnega dojemanja in sprejemanja kakovostnih odločitev v raznolikih situacijah.

Hkrati fantje vstopajo ali pa so že v letih pubertete, ki sama po sebi prinaša številne izzive telesnih in fizioloških sprememb. Poleg nogometne vsebine, je ravno telesni razvoj, učenje preventive in s tem ponotranjanje skrbi za svoje telo, eno od glavnih področji učnega procesa v tem obdobju.

Kot ste že izpostavili je bilo veliko izzivov tako na igrišču, kot tudi izven njega. Kaj pa je bil vrhunec sezone?

Prvi vrhunec sezone in s tem tudi najbolj zgovoren povzetek vsega kar smo počeli in uspeli narediti, je bila tekma z Mariborom v 14. krogu. Po tem, ko smo v 1. kolu v gosteh doživeli najhujši poraz sezone (6:0) smo drugo tekmo, z nespornim prvakom letošnje sezone, odigrali na izredno visoki ekipni in individualni ravni. Ob nogometnih elementih, navdušili tudi z ekipno organizacijo, moštvenim duhom, intenzivnostjo in agresivnostjo.

Drugi vrhunec skozi moje oči pa je tekma z Olimpijo v 25. krogu, ko smo sicer doživeli minimalen poraz (0:1), a je bila vsebina na igrišču in nivo ekipne organizacije najbližje maksimalni možni ravni. V prvem polčasu se je igralo praktično zgolj na nasprotnikovi polovici, veliko raznolikosti, zaključkov akcij, posamične in ekipne ustvarjalnosti, agresije in uspešno osvojenih dvobojev. V začetku drugega polčasa smo bili postavljeni še pred izziv igre z igralcem manj in se kljub zaostanku z 0:1 uspeli reorganizirati, dominirati, si pripravljati situacije za zaključek in tekmo do zadnje minute ohraniti tekmovalno.

Kakšen je pogled za naprej? Sezona 2024/25 se nezadržno bliža.

Poleg vsega dobrega, kar se je zgodilo na ekipni ravni, smo vselej izjemno ponosni na napredek posameznikov. Veseli me predvsem, da so številni fantje znotraj sezone občutili cono neudobja, morali večkrat potrpeti ter občutiti tudi kakšno frustracijo, a vendar so bili skoraj v večini brezhibni pri tem, da se ob oviri niso ustavili.

Poleg obeh reprezentantov, ki sta zasluženo in izjemno dominantno zavzela mesto v začetni enajsterici svojega reprezentančnega letnika, bi zato izpostavil predvsem fante, ki so tekom sezone igrali manj. Prav njim gre posebna pohvala, saj so trpeli največkrat med vsemi, a se niso ustavljali in obupavali, temveč vselej kljub osebnemu psihološkemu izzivu dali na prvo mesto ekipo. Zaradi njih je bila ekipa zaokrožena celota in dokaz, da je pri nas poleg nogometa izjemno pomembna tudi osebnostna rast posameznikov.

Navsezadnje pa ne moremo mimo ogromnega števila minut, ki so si jih izborili fantje mlajšega letnika – 2010. Fantje te generacije, so tekom celotne sezone vztrajno in neusmiljeno pritiskali na starejše kolege, si izborili svoje mesto v ekipi ter kakovostno tekmovali tudi z višjimi, močnejšimi nasprotniki.

Vse zgoraj našteto je dobra podlaga za nadaljevanje dela. Še naprej bomo zasledovali iste smernice, kakšno zadevo bomo poskusili nadgraditi ter na tak način zasledovali naše cilje.




MH
Foto: Rok Cizelj