BRAVO BRAVO: Pot, ki se šele dobro začenja

Sedim v Bravo Bar z računalnikom na mizi in razmišljam, kaj napisati v kratek uvodnik. Kaj se je zgodilo v zadnjem letu? Kaj vse omeniti? Komu se zahvaliti? Katero temo izpostaviti?

Brez dvoma je bilo zadnje leto najtežje ne le kratki zgodovini NK Bravo, ampak v vsej zgodovini slovenskega nogometa. Skoraj že napišem, da »smo bili prepuščeni sami sebi«, a hitro pobrišem stavek. Že res, da se je šport prvi zapiral in zadnji odpiral, ni bil deležen nobenih omembe vrednih državnih pomoči, … Toda, smo bili res prepuščeni sami sebi? Smo res ostali sami? Nikakor. Niti za trenutek!

Brez dvoma drži, da so nam epidemija in ukrepi za njeno zajezitev povzročili izredno veliko težav, naložili nepregledno število dodatnih ukrepov, povzročili visoke dodatne stroške in zarezali v prihodke. Pravzaprav odnesli prihodke, ki bi jih lahko namenili za razvoj kluba in naše nogometne šole.

Toda na drugi strani so nas prav te razmere še dodatno povezale. Skupaj je bilo potrebno stakniti glave, se prilagoditi in iskati rešitve. Vsi skupaj smo se zavedali, da od jamranja ne bo nobenih koristi. Kvečjemu škoda in slaba volja. Sicer v klubu delujem šele nekaj let in nimam tako dobrega zgodovinskega pregleda. Toda, ko vidiš ljudi v klubu in okoli njega, ki sodelujejo, si med seboj pomagajo in se v nobenem trenutku ne predajo, si lahko zgolj ponosen, da si nekako postal del te zgodbe. NK Bravo je res unikatna zgodba v slovenskem prostoru. Nismo največji, a želimo premikati meje. Predvsem pa sledimo naši lastni filozofiji in delujemo kot ena velika družina. Ko ima en član družine težave, mu vsi preostali priskočijo na pomoč.

Marsikdo, ki je tako ali drugače vpet v to zgodbo, pa naj si bodo navijači, člani, trenerji, sponzorji, poslovni partnerji, občasni ali redni sodelavci, otroci v naši nogometni šoli ali zgolj naključni obiskovalci, so v tem letu odigrali pomembno vlogo. Predvsem pa so klubu priskočili na pomoč, ko je bilo najtežje. Nogomet je v velikih evropskih ligah igra velikih številk. V Sloveniji je igra veliko majhnih številk. Vsaka prodana vstopnica, kava v Bravo Bar, izpolnjen obrazec za namenitev dela dohodnine, sklenjeno zavarovanje pri Generali, nakup v Sport Vision, kupljen navijaški šal, obesek ali dres, obisk tekme ali kupljena srečka na srečelovu, nam je pomagal prebroditi to leto. A ne zgolj prebroditi. Pomagal nam je, da smo stopili korak naprej.

Rastemo tako na športnem, kot tudi na poslovnem področju in se počasi, a vztrajno bližamo zastavljenim ciljem. Že polovica naših mlajših selekcij ima svojega generalnega sponzorja, s prav vsemi obstoječimi sponzorji smo v zadnjem letu podaljšali sodelovanje oziroma le-tega nadgradili, pridružili pa so se nam tudi novi. Tako na športnem, kot tudi na poslovnem področju smo danes brez dvoma močnejši, boljši in bolj povezani kot na začetku poti.

Poti, ki se šele dobro začenja.


Matjaž Polanič
Poslovni direktor NK Bravo