20.8.2017

Moj pogled: Nepopustljivi

Ne vem kdo so bolj nepopustljivi: naši nogometaši ekipe AŠK Bravo ali njeni simpatični navijači. Po tretji tekmi v 2.SNL si oboji zaslužijo moj poklon in iskrene čestitke. Ja na vse, ki so bili v soboto v Veržeju ponosen predsednik Darko Klarič.

Oba s trenerjem sva bila prepričana, da bo prav tekma v Veržeju pokazala iz kakšnega testa je naša ekipa. 

Tokrat bojazen, da bo sledil padec v pristopu ni bil upravičen. Srečali smo se s simpatično, za odtenek še mlajšo ekipo od naše in prav tako željne nove zmage, po malce presenetljivi zmagi v Dobu. Že v samem uvodu tekme je bilo jasna njihova strategija, da bo njihova pozornost usmerjena  v trdo disciplinirano igranje v obrambi in skušati z hitrimi protinapadi doseči vodstvo. To jim je tudi uspelo. 

Naša ekipa pa je po prejetem golu v prvenstvu in zaostanku dokazala, da v 2.SNL ne bo zgolj sodelovala, temveč bo skušala na vsaki tekmi do zadnje minute doseči gol več od nasprotnika. To prepoznavno usmeritev in pristop je bilo čutiti ves čas tekme.

Domači ekipi, katere glavni cilj je bil ne prijeti gola, je počasi zmanjkovalo moči in vedno bolj jasno je bilo, da smo na tej tekmi  boljši nasprotnik. Toda za preobrat smo morali zabiti dva gola in kljub številnim izjemnim priložnostim, ta naloga ni bila niti najmanj preprosta. Tudi zato se zavedam, da je ta zmaga psihološko za našo ekipo mnogo bolj pomembna, kot osvojene nove tri točke. 

Ekipa AŠK Bravo je pokazala značaj, ki nam dokazuje, da je naša, sicer zelo pogumna, klubska usmeritev na zelo dobri poti. Sicer so pravi in številni zrelostni izpiti šele pred nami in popolnoma jasno nam je lahko, da nam prav na nobeni tekmi ne bo lahko in, da si bo na vsaki tekmi zmago potrebno prislužiti in zanjo dobesedno garati do zadnje minute. Lepo je sicer prihajati v priložnosti, toda realizacija teh bo postala odločilna, ko bomo igrali še z bolj izkušenimi nasprotniki. Seveda prišli bodo tudi porazi in takrat bomo ugotovili koliko ti vplivajo na nas in kako se bomo hitro po njih  znali  pobrati.

Tudi zato moramo še bolj razmišljati, trenirati in unovčevati pridobljene izkušnje. Zgolj sami si lahko postavimo meje, ali pa se z njimi niti najmanj ne obremenjujemo. Smo na res dobri poti, toda še zdaleč od kvalitete, ki ločuje kakovostne ekipe od povprečnih. Dokler se bomo tega zavedali in s pravim pristopom nadaljevali z delom, je prostora za napredek še zelo veliko. Zato je zgolj vprašanje kje so limiti posameznikov in koliko ti lahko še napredujejo. Pravzaprav je sedaj vse kot radi rečemo "v njihovih glavah" in od odločitve kakšne cilje si bodo zastavili kot posamezniki in kot ekipa. 

Nepopustljivost je zaenkrat značaj, ki res da veliko obeta, toda za večje cilje bo potrebno še ogromno garanja in zavedanja, da bomo morali ostati maksimalno osredotočeni na vseh področjih nogometne igre. Toda to so že strokovna vprašanja in vem, da se jih moji sodelavci dobro zavedajo in zato popuščanja ne bo.

Sam sem bil v Veržeju z videnim lahko zadovoljen. Pristop je bil dober. Napaka ob prejetem golu se zgodi in na srečo ni bila usodna. Morali bomo popraviti in izboljšati učinkovitost. Malo bo tekem, kjer bomo imeli toliko priložnosti v drugem polčasu. Bili smo kondicijsko bolje pripravljeni, toda v nadaljevanju  prvenstva, bo tega vedno manj.

Izpostaviti pa moram še nekaj.

Navijači iz vrst našega sveta staršev so tisti, ki navdušujejo tudi naše nasprotnikove objektivne gledalce in žanjejo skupaj s svojo nogometno ekipo neprikrito začudenje in občudovanje. Na tekme kot naša uradna navijaška skupina hodijo vsi od najmanjših do najstarejših in so v navijanju morda za odtenek še bolj nepopustljivi kot nogometaši. Resnično na njih postajam vedno bolj ponosen, saj čutim, da postajajo srce kluba Bravo. Njihovo navijanje je športno in kulturno, nikogar ne žalijo, ne ustvarjajo problemov, so živ dokaz pripadnosti klubu in prepričanju, da imajo tudi mali, do včeraj skoraj neznani klubi možnost, da ob dobrem delu postanejo veliki.

Svoj tokratni pogled pa moram končati še z eno mislijo.

V športnem programu radia Slovenija so imeli nekoč rubriko "Brez njih ni športa." O tem sem razmišljal, ko sem zapuščal Veržej. O ljudeh, ki so me tako v Veržeju kot tudi v Rogaški Slatini navdušili s svojim entuziazmom in pristopom do organizacije tekem. Predvsem pa z gostoljubnostjo, ki je marsikomu lahko za vzgled. Zato se mi zdijo tudi njihove zmage in volja mnogo več, kot le športne zmage.

Vem, da bo tako tudi pri Bricih v Brdih in še mnogih drugih manjših krajih. Priznam, da v Ljubljani to domačnost in pristnost pogrešam. Zato jim bomo tudi pri nas, tako kot smo to že storili z navijači lendavske Nafte ponudili prostor na pokriti tribuni. Razumem, da tega zaradi prestiža in zgodovine ne moreta storiti ne Olimpija in ne Maribor, vsi manjši klubi pa lahko pišemo drugačno zgodovino in res da vsak navijamo za svoje, vendar najbolj za nogomet. Pred tekmo in po njej pa smo in ostajamo športni prijatelji, ljudje ki spoštujemo in imamo šport radi. 
 

 
Darko Klarič
predsednik NK Bravo

Darko Klarič v svoji rubriki Moj pogled izraža lastne poglede na aktualno dogajanje v klubu in okrog njega. Njegova mnenja v nekaterih točkah še ne pomenijo tudi uradnega stališča kluba. Lahko so le provokacija, da se stališče kar najhitreje oblikuje. 
 

SPONZORJI

BRAVO MALČKI, KUL NAVIJAČ, BRAVO NOGOMETNA IZKUŠNJA

SPONZORJI IN PODPORNIKI