20.6.2014

Odhodi in prihodi

Dogajajo se vsako leto, še posebej v poletnem prestopnem roku. V vseh klubskih sredinah v prvi polovici meseca nestrpno odpirajo priporočena pisma. V njih klubi ali starši sporočajo, da so izkoristili možnost, ki jo nudi prestopni rok in nas seznanjajo, da je njihov otrok zamenjal klubsko sredino.

To se je dogajalo, to se dogaja in se bo dogajalo vsako leto. Tisti malo slabši menjajo sredino preprosto zato, ker bi radi več igrali. Spet drugi, ki so trenutno med najboljšimi, največkrat zato, ker jim je všeč, da jih kdo od predstavnikov drugega kluba povabi v novo sredino. Seveda pa so tudi drugi številni in najrazličnejši razlogi.

Včasih, če so rezultati malo slabši, hitro nastopi panika in vsi, če je le mogoče, želijo v bolj renomirani klub. Priznam, da sem včasih precej razmišljal o najrazličnejših vzrokih t. i. selitev mladih nogometašev, se veselil prihoda perspektivnih nogometašev in bil po drugi strani kar malce razočaran, ko nas je kdo med boljšimi zapustil.

Kakšnega fair playa med klubi na tem področju praktično ni, tudi razni poizkusi, da bi bilo drugače, se skoraj brez izjeme izjalovijo.  Ampak kmalu sem spoznal, da o tem ne kaže kaj dosti razglabljati in razmišljati. Predpisi so predpisi, različni ljudje imajo različne interese in pač sprejemajo odločitve za katere menijo ali pa samo upajo, da so v tistem trenutku najboljše. 

Tudi v NK Bravo smo imeli različna obdobja v  našem razvoju. Še posebej v začetku, ko smo si prizadevali prebiti se v najvišje lige, smo imeli tudi tako imenovani oddelek za skavting, ki je imel nalogo pripeljati v klub dobre in perspektivne mlade nogometaše. Zdaj tega že nekaj let ne počnemo več.

Spoznali smo, da to ni preveč produktivno, saj nam tako početje ni prineslo veliko dobrega. Zaradi tega smo imeli običajno samo več različnih težav. Na tak način pripeljani in povabljeni nogometaši so razmišljali, da se v našem klubu cedita zgolj med in mleko in so pričakovali več od možnega. Pri njih ni bilo čutiti pripadnosti, saj jih je običajno zanimal predvsem njihov razvoj. V vsaki ekipi pa mora prevladovati tudi ekipni duh, ne zgolj interesi posameznikov. Razumem tiste trenerje, ki pravijo, da ne potrebujejo najboljše nogometaše, temveč tudi karakterno prave. Ampak če bom sedaj zašel še na področje vzgoje, bo ta blog občutno predolg.

Najbolj sem vesel, ko izvem, da je kdo od mladih nogometašev sam izrazil željo, da prestopi v naš klub pa še takrat upam, da so mu odgovorni v klubu zelo realno predstavili stanje, pravila in našo filozofijo delovanja kluba. Tudi nisem razočaran, če kdo od staršev pokliče in sporoči, da bo otroka iz določenih razlogov prepisal v drug klub.

Vsak ima to pravico in cenimo vse, ki imajo dovolj poguma, da to sporočijo sami in to ne zgolj preko priporočenega pisma. Takim lahko zaželimo vsaj srečno v prihodnosti in kdo ve, morda se bodo naše poti še kdaj srečale. Sicer pa sem prepričan, da je edina prava pot zgolj poštena komunikacija, delo na igriščih in pravi odnos vseh, ki sodelujejo v delu nogometne šole. Urejen klub mora imeti jasne cilje, vizijo in filozofijo, ki jo spoštujejo vsi v klubu.

Vse ostalo je folklora, značilna predvsem za posameznike in narod, ki mu pripadamo. Zato na to temo ne želim več moralizirati ali pa dajati nasvete ljudem, ki jih ne potrebujejo, predvsem pa ne obljubljati kaj takega, kar kasneje ne bi mogli realizirati.

Vsem, ki nas boste v prestopnem roku zapustili želim vse dobro, kot tudi vsem, ki nam boste zaupali in se nam morda priključili v prestopnem roku, ki je pred nami. Najpomembnejše je, da se z malenkostmi ne obremenjujete, da imate radi nogomet in da v igri uživate. Potem boste zmeraj zadovoljni, ne glede na to, v katerem klubu boste.

Darko Klarič
predsednik NK Bravo

Darko Klarič v svojem blogu izraža lastne poglede na aktualno dogajanje v klubu in okrog njega. Njegova mnenja v nekaterih točkah še ne pomenijo tudi uradnega stališča kluba. Lahko so le provokacija, da se stališče kar najhitreje oblikuje. 

SPONZORJI

BRAVO MALČKI, KUL NAVIJAČ, BRAVO NOGOMETNA IZKUŠNJA

SPONZORJI IN PODPORNIKI