D. Klarič: ''Ne dvomim v prihodnost''

Mladinci NK Bravo so zadnji na lestvici. Trener Tomaž Petrovič, ki je veljal za najbolj profesionalnega v klubu, je na lastno željo odstopil. Na prvi pogled alarmantna novica in ni čudno, da se mnogi starši sprašujejo kaj se dogaja v NK Bravo. Ob tem me mnogi pogrešajo med gledalci na nogometnih tekmah mladinskih selekcij naše nogometne šole, prav tako se ne udeležujem sestankov sveta staršev. To je ena plat medalje.

In druga? Ambicioznost je zamenjala realnost. Trenerji niso več tisti, ki bi v klubu odločali o vsem. Proračun kluba se ni spremenil, spremenilo se je razmerje sredstev namenjeno trenerjem in ostalim stroškom. Štipendije so ukinjene. Moj prispevek klubu se ni zmanjšal, še vedno v proračun kluba, ki znaša samo za mladinske selekcije 300.000 evrov prispevam polovico potrebnih sredstev. NK Bravo ima za tekmovalno sezono 2013/2014 že zagotovljena vsa finančna sredstva za realizacijo programa. Vsi računi so poravnani v roku. Glede na to, da je proračun nogometne šole precej večji od povprečja med slovenskimi klubi, ni nobenih finančnih ovir, da klub ne bi mogel uspešno delovati. 

Kje je torej problem? Tako kot so v naši državi mnoge vrednote porušene, je tudi v našem klubu bilo precej nerealnih pričakovanj. Po velikih tekmovalnih uspehih v prvih letih dela v klubu, so bile želje nekaterih članov strokovnega vodstva v nesorazmerju z pripravljenostjo večine nogometašev, po večjem obsegu dela in odnosu do kluba. Ne dvomim, da bi velika večina mladih nogometašev želela imeti profesionalni status. Ne vedo pa, da je zelo malo takšnih, ki so to pripravljeni plačati. Dejstvo je, da za to tudi sami storijo mnogo premalo, nimajo dovolj želje, niso pripravljeni temu cilju podrediti svoje življenje. Zato tak status le redki dosežejo. Gledam posameznike, ki se na preizkušnjah v tujih klubih neizmerno potrudijo, na tekmah svojega kluba, pa tega truda ne pokažejo. Ne zavedajo se, da to vidijo tudi drugi, ki iščejo samo nogometaše, ki imajo na vsaki tekmi in treningu pravilen odnos, ki ne sanjajo o karieri, temveč dajo vedno vse od sebe. 

Ali ni zanimivo, da nobeden izhodni mladinec naše nogometne šole ni želel igrati za naše člansko moštvo AŠK Bravo? Kje je tu pripadnost do svojega kluba? Izpod časti jim je igrati v najnižji ligi, saj imajo o sebi zelo visoko mnenje.  Vsi sanjajo o prvi, drugi, vsaj tretji ligi. In kje so končali? Potem, ko se večini, niso uresničila pričakovanja, so preprosto odnehali. 

Zato imamo sedaj težave v mladinski selekciji. Namesto, da bi mladi uživali v nogometu, razmišljajo o vsem drugem in iščejo smisel svojega početja. Namesto, da bi bili veseli dobre priložnosti, so razočarani, ker je ne dobijo. V življenju pa so zadeve preproste. Prvo je talent, drugo je delo in tretje pravilen in realen odnos do zastavljenih ciljev in četrto pripadnost do okolja, ki ti pri tem pomaga. Vse ostalo so zablode.

V klubu nas pri urejanju pravih vrednot čaka še veliko dela in pogovorov. Prav nič narobe ni, če stopimo korak nazaj, da bomo lahko potem spet napredovali. Ni tragedija doživeti padec in poraze, če se iz tega kaj naučiš. Naučiti pa se bomo morali vsi skupaj še marsikaj. 

NK Bravo ne bo propadel, če se bo tega zavedal, res pa je, da bo potrebnih še kar nekaj sprememb, tudi v razmišljanju vseh od trenerjev, staršev do nogometašev, da bo potem boljše.

Denar namreč ne pride zato ker si to želimo, ampak preprosto zato, ker smo pri delu, ki ga opravljamo zelo dobri in to vidijo drugi. Kako preprosto je vse skupaj in neverjetno je, kako znamo preproste stvari zakomplicirati.

Darko Klarič
Predsednik NK Bravo

Darko Klarič v svojem blogu izraža lastne poglede na aktualno dogajanje v klubu in okrog njega. Njegova mnenja v nekaterih točkah še ne pomenijo tudi uradnega stališča kluba. Lahko so le provokacija, da se stališče kar najhitreje oblikuje.