Ostani pozitiven, ostani doma #24: Renato Hamulić in Mark Shaqiri

Pred dobrim tednom dni sta na obraze zaposlenih in navijačev NK Bravo narisala nasmeh s fotografijo, na kateri pozirata oblečena v dres naše članske zasedbe. Renato Hamulić in Mark Shaqiri, igralca selekcije U12, ne navdušujeta le na nogometnih zelenicah, ko na treningih in tekmah kažeta kopico nogometnih spretnosti, temveč tudi na tribuni ŽAKA, ko goreče navijata za svoje starejše vzornike. Kot pravita, jima nošenje klubskega dresa predstavlja posebno čast.

Renato in Mark, fotografija, na kateri pozirata oblečena v klubski dres, ni navdušila le zaposlenih v NK Bravo, temveč tudi sledilce na naših družbenih omrežjih. Sta dres oblekla zgolj za fotografiranje ali si ga nadeta tudi ob kakšnih drugih priložnostih?

RENATO: Bravov dres sva z Markom tisti dan oblekla po naključju. Drese sicer nosim skoraj vsak dan, a rumen mi je najbolj všeč, ker je dres mojega kluba.

MARK: Kot je rekel Renato, sva bila enako oblečena po naključju. Moja mami je, ko naju je videla, takoj dejala: »Moram vaju slikati!«. Seveda pa klubski dres zelo rad oblečem tudi ob drugih priložnostih.

Kaj vama pomeni nošenje klubskega dresa?

RENATO: Da klub nosim v srcu in s ponosom pokažem, da sem član Nogometnega kluba Bravo.

MARK: Tudi meni pomeni ogromno. Klub imam namreč zelo rad in dres s ponosom nosim.

Kolektivnih treningov in tekem, kjer bi gledalce lahko navduševala z nogometnimi veščinami, že nekaj časa ni. Kako skrbita za fizično pripravljenost?

RENATO: Z različnimi vajami in tekom.

MARK: Tako, da treniram vsak dan. Pri treningih mi zelo pomaga oče. Treniram z žogo in brez žoge, nekajkrat na teden pa se odpravim teči 10 km.

Dnevne sobe in domača dvorišča so te dni postale prave male telovadnice. Kako navdušeni so vajini starši nad izvajanjem vajinih treningov za štirimi stenami? Vaju opozarjajo, da se raje opravita kam v naravo, da česa ne polomita ali da sobna oprema ne dobi novih lokacij?

RENATO: Glede tega imam srečo, saj imamo pred hišo umetno travo in tam opravim večino treningov. Starši me pri treningih spodbujajo, večkrat pa me odpeljejo tudi na kakšno igrišče.

MARK: Včasih me opozorita, da kaj ne polomim, sicer pa imamo pred hišo umetno travo, tako da brcam in treniram predvsem zunaj, nekaj pa tudi v naravi.

Kaj ob običajnega trenažnega procesa bolj pogrešata: same treninge ali druženje s soigralci?

RENATO: Zelo pogrešam oboje – treninge in soigralce.

MARK: Tudi jaz. Pogrešam treninge in soigralce, še najbolj pa tekme.

Ob ohranjanju nogometnih spretnosti svoj čas te dni zahtevajo tudi šolske obveznosti. Kako te dni poteka šolski dan v družini Hamulić in Shaqiri?

RENATO: Vsak dan po treningu opravim domače naloge po urniku.

MARK: Trudim se, da naloge opravljam sproti, če pa mi to ne uspe, čez vikend vse nadoknadim. Običajno delam naloge popoldne, ko pridejo starši iz službe.

Šolske klopi že kaj pogrešata? Če ne njih, pa zagotovo sošolce.

RENATO: Tako je. Šolskih klopi ne preveč, sošolce pa zelo.

MARK: Tudi jaz. Šole ne pogrešam, sošolce pa.

Za konec se vrnimo k družini Bravo … Naša članska zasedba se bo na igrišče vrnila danes. Kaj bi sporočila starejšim kolegom? Navijaško podporo bodo ob morebitnem nadaljevanju prvenstva še kako potrebovali.

RENATO: Članom sporočam, naj se čimbolje pripravijo na nadaljevanje prvenstva in nadaljujejo zmagovalni ritem.

MARK: Dobro se pripravite in zmagujte še naprej! Potrudite se in ostanite v prvi slovenski nogometni ligi.

Za konec še vajino sporočilo našim navijačem …

RENATO: Navijačem sporočam, naj se spočijejo in pripravijo na tekme ter takrat pridejo navijat.

MARK: Navijajte še naprej za Bravo in spodbujajte vse naše selekcije. Bravo Bravo!

Maja Šturm

FOTO: Nina Shaqiri