Kako so fantje sprejeli novo dojemanje nogometa v teh izrednih razmerah?

Po pogovorih sodeč so se težko sprijaznili s prekinitvijo. Delam s skupino fantov, ki je neverjetno predana nogometu. Ob dobrem začetku drugega dela prvenstva pa jim je bilo še toliko težje razmišljati o tem, da ni treningov in tekem. Ko je bilo dokončno jasno, da gre za širši problem in je pod vprašajem zdravje, smo hitro začrtali novo, začasno pot.

 

 

Trenutno sem zadovoljen s potekom dela. Maksimalno smo se prilagodili razmeram, hitro pripravili program dela, ki ga dnevno nadzorujemo in na podlagi povratnih informacij razvijamo v želeno smer. Ob nesporni prioriteti, da fantje ostanejo zdravi, je pa želja, da tudi s takšnim načinom dela napredujejo. Pa čeprav z delom od doma in brez para trenerskih oči na hrbtu. Sedaj je na posamezniku, da se organizira in brez nadzora v vsak trening vloži maksimalen trud in sam išče rezerve v izvedbi. Če potem dodamo še povratne informacije z naše strani v obliki individualnih pogovorov, foto in video analiz ter video vsebin, me za napredek ni strah. 

Tako kot na treningih na zelenici, verjetno tudi v tem trenutku nekateri potrebujejo več pomoči pri razumevanju treningov, nalog... Kako pomagate v takšnih primerih?

 

Ves čas smo v komunikaciji. Moj delavnik se je raztegnil čez cel dan, saj je vsak od dvajsetih članov ekipe organiziran po svoje in ima svoj ritem izvajanja treningov. Moja naloga je, da jim takrat, ko lahko, dajem natančne naloge in jih čim bolje usmerjam. 

 

 

Zagotovo, saj so prek družbenih omrežij že vso sezono aktivni v svoji skupini. Predvsem pa gre za to, da so fantje stkali močne medsebojne vezi, ki jih nobena karantena ne more in ne sme presekati.

 

 

Mislim, da sem že odgovoril v enem od prejšnjih vprašanj. Če se izrazim sedaj malenkost grobo, če kdo potrebuje nadzor staršev, da se bo bolj trudil, je vse skupaj zaman, saj je energija vložena v povsem napačno smer. V razmerju otrok - starš mora biti vezni člen v nogometu izključno podpora. Nikakor pa nadzor. Je pa normalno, da motivacija pri fantih kdaj zaniha. To se dogaja že v normalnem poteku sezone, v nekoliko bolj monotonem vzdušju, v izolaciji, pa lahko še hitreje pride do tega. Takrat predlagam dva refleksivna vprašanja. Kaj želim? In kako lahko do tega pridem? Ponovno bom pa poudaril, da ne dvomim v naše fante, pa ne govorim zgolj o kadetski selekciji temveč o celotnem ustroju NK Bravo, kjer so vrednote kot so predanost, delo in zaupanje povsem pri vrhu.

 

 

Na vse stvari v življenju nimamo vpliva. Zato se osredotočimo na tiste, na katere vpliv imamo. Bodimo družbeno odgovorni v teh časih. Bodimo pozitivni. Razmere so nas prisilile, da smo večino časa doma. Izkoristimo ta čas, ki ga prepogosto v vsakdanjem vrvežu zanemarjamo in se posvetimo družini in najbližjim. 

MH
Foto: Pino Gašperšič