5.5.2020

OSTANI POZITIVEN, OSTANI DOMA #23: Anže Dimitrijevič Šlamberger

Kaj počne, kako skrbi za fizično pripravljenost in kako usklajuje šolske in nogometne obveznosti, smo tokrat vprašali mladega Anžeta Dimitrijeviča Šlambergerja, igralca selekcija U11. Anže pravi, da mu učni proces na daljavo ne predstavlja problema, veseli pa se dneva, ko bo s soigralci ponovno navduševal na turnirjih in tekmah.

Anže, že nekaj tednov dneve namesto v šolskih klopeh, na nogometnih zelenicah in otroških igriščih, preživljaš doma. Kaj iz običajnega življenja najbolj pogrešaš?

Iz običajnega življenja najbolj pogrešam igranje nogometa s soigralci. Manjkajo mi turnirji in tekme, pogrešam pa tudi trenerja, čeprav se vidimo preko ZOOM-a. Močno pogrešam tudi druženje s prijatelji in sošolci.

Kljub temu ne moreva reči, da preživljaš počitnice. Delo za šolo se je iz šolskih učilnic preselilo v otroške sobe. Koliko šolskih obveznosti imaš?

Rekel bi, da imam dela za šolo v zmernem obsegu. Zjutraj vstanem, sledi delo za šolo, s katerim začnem ob osmih, končam pa ob dvanajstih, čemer sledi pouk preko ZOOM-a. Opravljeno nalogo kasneje poslikam in pošljem učiteljici in učitelju.



Koliko ti pri tem pomagajo starši in kdo je pri izpolnjevanju šolskih nalog bolj strog? Oče ali mama?

K sreči ne rabim veliko pomoči, saj sem dober učenec in mi šolski proces na daljavo leži. Sicer mi pomagata oba. Oče pri matematiki in ustvarjalnosti, mama pri nemščini in angleščini. Rekel bi, da sta ravno prav stroga.

Od šolskih nalog se odklopiš z nogometnimi treningi. Kolikokrat na teden treniraš in kako treningi izgledajo?

Treniram vsak dan. Po delu za šolo izvajam vaje moči, popoldan pa vaje z žogo. Dvakrat na teden se odpravim teči 5 km, prav tako dvakrat tedensko s trenerjem Luko Žinkom preko Zoom-a s soigralci izvajam treninge. Takrat sem še posebej vesel. Vaje so podobne kot na treningih, vadim pa predvsem podaje. Nekaj časa sta nam trenerja pošiljala tudi »challenge« in sem se potrudil, da jih opravim. Vaje moči sestavljajo skleci, dvigovanje uteži, skoki čez kolebnico ipd.

Se trenirati doma kaj razlikuje od običajnih, kolektivnih treningov? Razlike verjetno obstajajo.

Ja, seveda je precej drugače. Večinoma delam sam, včasih pa vaje izvajam z očetom. Manjka mi predvsem igre na igrišču in stika z drugimi igralci.

Preživljanje treningov za štirimi stenami prinaša tudi prednosti. Nekateri fantje, s katerimi smo v minulih dneh že opravili intervju, so omenili, da so se začeli učiti kuhati, drugi pomagajo staršem pri hišnih opravilih, tretjim mlajšim bratom in sestram pri šolskih nalogah. Si tudi ti začel početi kaj, za kar sicer zmanjka časa?

Predvsem sem se naučil delati z računalnikom, mami pa pomagam tudi pri peki in hišnih opravilih. Obenem sem se začel ukvarjati z risanjem nogometnih znakov na platna, če je potrebno, pa priskočim na pomoč tudi sestrici pri šolskih opravilih.



V običajnem življenju si ob usklajevanju šolskih in nogometnih obveznosti venomer našel tudi čas za obisk prvoligaških obračunov naše članske zasedbe. Kako močno pogrešaš obisk tekem in navijanje za starejše vzornike?

Zelo. Komaj čakam, da bo situacije s koronavirusom konec in bom spet lahko obiskoval članske tekme. 

Po nekaterih informacijah bi se lahko člani na igrišča vrnili konec maja. Kaj bi jim sporočil?

Da ostanejo pozitivni in ne obupajo v boju s koronavirusom in v nadaljevanju prvenstva. Želim jim veliko sreče pri tekmah.

Za konec še tvoje sporočilo vsem našim navijačem …

Ostanite zdravi, ostanite doma in ko bo spet mogoče navijajte za naše člane, pa četudi iz domačih naslanjačev.

 

Maja Šturm

FOTO: Osebni arhiv Anžeta Dimitrijeviča Šlambergerja

SPONZORJI

BRAVO MALČKI, KUL NAVIJAČ, BRAVO NOGOMETNA IZKUŠNJA

SPONZORJI IN PODPORNIKI