8.10.2018

MP #79: Zakaj?

Če se je v svoji lanski prvi tekmovalni sezoni v 2. SNL ekipa AŠK Bravo ponašala z izjemno mlado ekipo, je njena podoba v letošnji sezoni precej drugačna in predvsem tudi starejša.
 
 
Marsikdo si lahko upravičeno zastavi tudi vprašanje, ali smo morda odstopili od svoje usmeritve in forsiranja svojih mladih nogometašev. Ne, nismo, saj smo bili ne po svoji volji v to preprosto prisiljeni. V več kot dobrem letu so nam zgolj prvoligaški klubi v svoje vrste odpeljali praktično celo vrsto naših v glavnem mladih nogometašev. Če bi imeli še vedno v svojih vrstah Jako Bijola, Milana Tučiča, Dušana Stojinovića, Žana Zaletela, Harisa Kadrića, Marcela Keneta in Ceneta Kitka, bi bilo prav gotovo drugače. Seveda smo na vse, ki so prestopili v prvoligaške klube, ponosni, še posebej na Jaka Bijola.

Spomnim se obdobja, ko se je “Olimpija” pred leti ponovno prebijala do prve lige. Takrat so ji na tej poti najbolj pomagali prav njeni nekdanji nogometaši, redki so bili mladinci, ki so dobili priložnost za maloštevilne nastope.

Priznati moramo, da trenutno v naših vrstah mladinskega programa niti nimamo veliko takšnih, ki bi jih takoj lahko priključili k članski ekipi.

Poleg tega bi Domen Gril, Almin Kurtovič in Žan Trontelj še lahko igrali za mladince, pa so tako kot še šesterica devetnajstletnikov (Palamar, Španja, Jašaragić, Turkuš, Jančič in Piskule) vsi priključeni članski ekipi.

Dokler bomo v 2. SNL tudi ni realno, da bi naši ekipi priključili tudi koga od naših nekdanjih nogometašev, ki zdaj uspešno igrajo v PLTS. Tako se zelo dobro zavedamo, da mora biti naš prihodnji cilj, da se tudi sami uvrstimo v PLTS.

Vsi ti razlogi so nas dobesedno prisilili, da smo tiste, ki so odšli, nadomestili tudi z nekaterimi starejšimi in izkušenejšimi nogometaši, ki dobro povezani in z istim ciljem gradijo našo nogometno zgodbo.

Se s tem morda zapirajo vrata mladim nadarjenim nogometašem?
Nikakor ne, saj naše dolgoročne usmeritve ne nameravamo spreminjati. Vsako leto bomo še vedno k članski ekipi povabili najmanj 4 mladince, res pa je, če bodo dovolj kvalitetni. Da bi tudi drugim omogočili kar največ napredka, se zavedamo da moramo, ko bomo v PLTS, vzpostaviti tudi dobro sodelovanje s klubom v Ljubljani, ki bi takšnega sodelovanja tudi želel.

Nimam še občutka, da so razmere v slovenskem nogometu že takšne, kjer bi bili korektni dvostranski odnosi že dobrodošli. Nedvomno pa bi bili v korist tako mladih nogometašev, kot tudi razvoja nogometa v našem mestu.
 
Darko Klarič
častni predsednik NK Bravo
 

MEDIJSKI POKROVITELJ