6.6.2019

Iz dnevnika častnega predsednika - 7. del

Tekma v Radomljah nikakor ni bila odločilna, vseeno pa je bila zelo pomembna, saj nikakor nismo želeli izgubiti priložnosti, da sami odločamo o svoji usodi.

Prvi spomladanski spodrsljaj sicer še ne bi bil usoden, bi pa lahko morda vnesel malce nemira v samozavest ekipe. Toda o vsem tem je bilo še prezgodaj razmišljati. Prav nobene potrebe ni bilo, da ne bi, tako kot celotno pomlad, popolnoma zaupal strokovnemu vodstvu in nogometašem. Nenazadnje je bila priložnost za zmago tudi v dejstvu, da so bili domačini še pod večjim pritiskom nujnosti zmage, saj so jim zgolj tri točke zagotavljale upanje za boj vsaj še za 2. mesto ob koncu prvenstva.

Prvi polčas je bil za naše moštvo sanjsko. Vodili smo z rezultatom 2:0. V drugem polčasu pa se je zdelo, kot da je prišlo iz slačilnice povsem drugo moštvo. Domačini so počasi prevzemali pobudo, mi pa smo bili z doseženim rezultatom očitno zadovoljni. V 72. minuti so domačini znižali in nam zgolj v petnajstih minutah skupaj zabili kar tri gole. Tako smo po sedmih zaporednih zmagah v spomladanskem delu prvenstvu doživeli prvi poraz.

Seveda najprej pomisliš zakaj se nam to lahko dogaja, da po tem, ko na tekmi že vodiš z dvema goloma razlike, prejmeš tri in izgubiš. Prvič se je tako zgodilo na gostovanju v Lendavi, ko smo z rezultatom 2:0 vodili do 59. minute, nato pa smo domačinom dovolili, da so nam v kratkem času zabili tri gole in povsem preobrnili rezultat. Enako se je ponovilo na gostovanju pri Fužinarju, ko smo po vodstvu 2:0 zgolj v pičlih enajstih minutah dovolili, da so nam domačini zabili tri gole. Lahko bi rekli, da smo bili na vseh teh treh tekmah tako blizu zmage, pa vendar smo ostali brez točk.

Po takšnih porazih se je vedno težko pobrati, toda na lestvici smo bili s točko prednosti še vedno v vodstvo pred Sežano, ki je z gladkih 3:0 slavila v Beltincih. Do konca prvenstva je preostalo še pet krogov in spoznanje, da še vedno lahko sami krojimo svojo usodo. Jadran iz Dekanov je bil naš naslednji nasprotnik. Zaradi povsem nepotrebnih kartonov smo tekmo proti njimi morali odigrati brez dveh stebrov našega moštva, brez Agboyija in brez najboljšega strelca Nukića. Kljub vsemu je bila naša naloga, da ostanemo optimistični in storimo prav vse, da si povrnemo samozavest. Če pozabimo tekmo v Radomljah, je bil za nami čudovit pomladanski del, v katerem smo med vsemi klubi izgubili najmanj, zgolj tri točke. Le kdo nas lahko ustavi, če ne dovolimo, da se ustavimo sami?

Preberite še:
Iz dnevnika častnega predsednika - 1. del
Iz dnevnika častnega predsednika - 2. del

Iz dnevnika častnega predsednika - 3. del
Iz dnevnika častnega predsednika - 4. del
Iz dnevnika častnega predsednika - 5. del
Iz dnevnika častnega predsednika - 6. del


Darko Klarič

častni predsednik NK Bravo

Foto: Sportid.com/Vid Ponikvar


MEDIJSKI POKROVITELJ