13.6.2020

INTERVJU: Luka Žinko

Luka Žinko je igralec, ki v zenitu kariere igra za NK Bravo, najmlajši klub, ki igra v prvi slovenski nogometni ligi. Marsikdo je Bravu pripisoval malo možnosti za obstanek, se pa dobro držijo v krstni sezoni. Prav tako tudi veteran Žinko, ki je v letošnji sezoni odigral 26 tekem in dal tudi 3 zadetke. Mogoče pa bo aktivno kariero še malo podaljšal. Bil je prvak z Domžalami, ima tudi 3 nastope za reprezentanco.

Vse to je Luka Žinko in še več – izredno prijeten sogovornik. Intervju pa je bil opravljen, ko je bilo ravno znano, da se bo Prva liga Telekom Slovenije lahko nadaljevala.

Česa v nogometu niste doživeli?

(op.a. smeh) Da bi vedel, bi povedal. Vedno te kaj preseneti, tole s karanteno je seveda prvič in upam, da tudi nikoli več ne bom tega doživel.

Ste spremljali vse te ukrepe, ki so bili določeni?

Normalno, saj gre za naše življenje. Seveda sem spremljal, kdaj bomo lahko začeli s treningi, druženjem. Vse to na šport zelo vpliva, bomo pa lahko nadaljevali. Vseh teh pravil, ki smo jih dobili, pa je res veliko.

Je kakšna razlika med treningi sedaj in dva meseca nazaj pred prekinitvijo?

Za ta čas karantene je bilo potrebno biti doma, gibanje je bilo omejeno. Recimo med zimskim prestopnim rokom greš ven z otroci, s prijatelji igraš košarko, hočem reči, da si v elementu, si v gibanju, ki so nek približek nogometu.

V zadnji tekmi, ki ste jo igrali pred prekinitvijo, ste premagali Maribor, vi ste pa dali zadetek iz 11-metrovke. Verjetno ni treba govoriti o zadovoljstvu.

(op. a. smeh). Vedno, ko daš gol je dobro. Še posebej, če ga daš Mariboru in tudi Olimpiji, ki sem ga zabil takrat v Krškem. Vsaki ekipi je lepo dati zadetek, proti takima dvema ekipama, ko je naboj na vrhuncu, pa je še toliko lepše.

Kakšno je bilo tisto obdobje, ko ste igrali za Olimpijo?

To je bilo takrat, ko je bil trener Darko Karapetrović, športni direktor pa Mile Ačimović, nekaj mesecev pred prihodom g. MM. Imam dobre spomine na ta čas, v preveliki želji po vrnitvi s Kitajske in pavzi sem hotel igrati, nisem pa še bil pripravljen – to vidim šele sedaj. Glede soigralcev mi je bilo res super, sam s seboj pa nisem bil zadovoljen.

Če lahko vprašam, ste kdaj dobili ponudbo Maribora?

Enkrat je bila situacija, ko sem bil še v Domžalah, ko je ravno Zlatko Zahović dobro začel z delom pri njih. Me je poklical, z Domžalami smo se borili za prvaka, v roku nekaj tednov pa smo igrali z njimi. Povedal mi je, da sem jim zanimiv, bil je en klic in to je to. Lahko je bil to poizkus zvitega načina Zahovića, da me malo zmede. Takrat sem bil tudi reprezentant.

Pa je tega ogromno v nogometu? Tudi klicev agentov?

Lahko dobiš en klic in izveš, da je za tebe ta in ta ponudba. Klub je lahko boljši, pogoji za delo sami boljši, pa na koncu seveda tudi denar,  kot je v trenutnem klubu. Hočeš ali nočeš, to imaš potem v glavi in pričakuješ nadaljnje informacije. Dostikrat pa potem s tem ni nič. 

Igrali ste na Kitajskem, Cipru, Rusiji, Azerbajdžanu, Franciji. Kje vam je bilo najlepše v tujini?

Na Kitajskem. Vrhunski stadioni, odlični pogoji za treninge, za najmanjše detajle je bilo poskrbljeno. Zaslužek je bil dober, seveda ne takšen kot dobijo največji zvezdniki tam. Liga je prepoznavna, počutil sem se kot nogometaš v pravem pomenu besede. Že ko smo se ogrevali, je bilo na stadionu 5 tisoč ljudi.

Kdaj to pogrešate v Sloveniji?

To je ta medijska prepoznavnost. V Sloveniji pa pogrešam klubske akcije, kot je to, da se navijače že med samo tekmo vabi na naslednjo. V našem klubu zelo skrbimo za mlade navijače – predvsem se tu zelo trudi Matjaž Polanič. Treba je res storiti vse, da se privabi na tekmo čim več ljudi.

Če dava Bravo na stran, katero obdobje v Sloveniji vam je največ pomenilo?

To je bilo za časa igranja v Domžalah, ko smo bili prvaki. Kot sem že prej povedal, sem takrat prišel tudi v reprezentanco. Dvakrat smo igrali v kvalifikacijah za ligo prvakov proti Dinamu. To je bilo uspešno obdobje.

Bravo, najmlajši nogometni klub. Je to vaša zadnja sezona?

To je moja druga sezona pri Bravu, pogodba bi mi potekla, podpisali smo aneks o podaljšanju le-te do konca sezone. Se pa pogovarjamo o mogočem podaljšanju, če pa bi slučajno izpadli v 2. ligo, pa me ne potrebujejo več. Tudi jaz pa bi v tem primeru razmišljal o končanju kariere in bi se posvetil trenerski poti.

Torej je zadovoljstvo dvostransko?

Seveda, vesel pa sem, ker so mi dali možnost treniranja mlajših kategorij, treniram selekcijo U11.

Potem vas veseli trenersko delo?

Trenersko delo me res veseli, opravljam licence – trenutno moram končati A licenco. Rad bi ostal v svetu nogometa, to mi res daje zadovoljstvo. Kakorkoli, včasih si sicer lahko razočaran tako s strani agentov, trenerjev, tudi oni verjetno kdaj nad menoj, vendar rad občutim to napetost v nogometu. Največja želja mi je torej biti trener nekega uspešnega kluba.

Je klub in tudi vi osebno imel željo po nadaljevanju lige?

Ko se je vse to s koronavirusom začelo, takrat sem imel željo. Ko pa je vse kar trajalo, je ta želja, naboj začel izginjati – pa tudi na dobrem položaju smo bili v tistem trenutku. (op. a. nasmeh)

Hipotetično. Če bi se liga takrat končala. Kakšna bi bila vaša najoptimalnejša rešitev glede vseh deležnikov?

Najprej sem bil za ligo 12. Vem, da v 2. ligi so finančno močne ekipe, ki bi rade igrale v eliti, ampak ali bodo potem bile sploh ekipe v 2. drugi, ki bi želele v elito v nadaljevanju sezon. Saj se spomnimo Doba, ki 1x ali 2x ni hotel v prvo ligo. To sem sprejel, je pa to težka odločitev NZS, ker nikoli ne bodo vsi zadovoljni. Lahko pa bi se dokončala tudi 2. liga.

Kakšna oteževalna okoliščina bo to za Gorico, ker bodo bolj kot ne čakali na svojega tekmeca v dodatnih kvalifikacijah?

Težko se postavim v njihovo kožo. Poizkušali bodo držati ta ritem s prijateljskimi tekmami. Seveda upam, da to ne bomo mi, je pa ta borba zelo izenačena. Te tekme med nami štirimi vedno odločajo neke malenkosti. Lahko pa rečem, da se mi zdi, da so ekipe v vrhu 2. lige na ravni nas, ki se borimo za 8. mesto. To so Koper, Gorica, Nafta, Radomlje.

Kako gledate na Domžale v tej borbi za izogib 9. mestu? Ker za njij načeloma veliko navijačev misli, da imajo gladko ekipo za 3. mesto.

Na igrišču do sedaj tega še niso pokazali. Tudi jaz sem mislil, da ko so slabo začeli, kot že večkrat do sedaj, dase bodo potem dvignili, ujeli ritem. Mislim, da so močnejši od ostalih treh, tudi zgodovinsko. Imajo močan kader, tudi njihova mladinska šola je zelo močna. Tudi če so predzadnji, so v rahli prednosti pred nami. V nogometu se enkrat poklopi, drugič ne, tudi z nami je tako.

Pa kdaj čutite manko spoštovanja kot klub, ker ste najmlajši in prvič v ligi?

Videl sem spoštovanje večjih klubov, naših institucij. To sta seveda Olimpija in Maribor. Gospod se pokažeš takrat, ko si močan, oni so se gosposko obnašali do nas. Še posebej lahko pohvalim Maribor, nisem opazil prav nobenega mačehovskega odnosa do nas. Vsi skupaj se moramo spoštovati v našem nogometu. Kot moramo spoštovati tudi druge športnike. Lahko povem, da na ŽAK-u velikokrat vidim trenirati atlete z Luko Janežičem na čelu. Njihov trening (napor, prizadevanje…) so vrhunski. Kako ne spoštovati človeka, ki daje vse od sebe za dobre rezultate. Super so.

Kaj pa izven nogometa, čutite kdaj manko spoštovanja?

Mi nogometaši opravljamo svoj posel profesionalno, tako kot vemo, da ga tudi drugi. Spoštovanje mora biti na vseh življenjskih ravneh.

Spremljate druge športe?

Rad pogledam košarko – ABA ligo,  rokomet – derbi med Celjem in Velenjem. Spremljam, nisem pa seveda vpet v to.

Kdo od slovenskih nogometašev se vam zdi najbolj prepoznaven?

Težko reči, verjetno Samir Handanović, ki ga tudi osebno poznam, ker sva skupaj odraščala. Seveda je tu Jan Oblak. Handanović je že dolgo na sceni, je kapetan Interja. Dobro luč na slovenski nogomet meče tudi Josip Iličić, to bi morali vsi ceniti. Od ostalih športnikov je tu Luka Dončić, Anže Kopitar, ki je v NHL že »100 let«.

Kakšno imate pa mnenje o zgodbi Kevina Kampla in reprezentanco?

Kolikor poznam zgodbo, je le-ta zaključena. Treba pa bi bilo slišati tudi njegovo plat. In potem bi bilo res lažje soditi, oceniti. Je super nogometaš, s kakšnimi hibami, ki jih imamo vsi. Ni ga treba prositi, da igra za reprezentanco, če bi pa on sam izrazil željo…bi se lahko pogovorili, ker je kvaliteten in bi bil plus za reprezentanco. V Leipzigu res igra odlično, za reprezentanco je igral solidno, ampak od igralca takšnega kova se vedno pričakuje nekaj več. Enako kot je sedaj z Jojotom.

Vam je v športu bolj všeč eleganca ali sila, surova moč?

Bolj mi je všeč Messi kot Ronaldo. V tenisu Federer. V košarki Jordan, Dončić. Vse je elegantno pri Dončiću. Ker recimo Ronaldo, Nadal, James so bolj na tem drugem polu. Vsekakor pa so vsi mojstri.

Koga vidite v boju za naslov prvaka kot največjega konkurenta Olimpiji? Celje ali je vseeno na tem prvem mestu izzivalca, Maribor? Jaz osebno Aluminija ne vidim v tem boju.

Vseeno pa Aluminij lahko nagaja, ker imajo dobro ekipo v Kidričevem. Naša liga je zelo izenačena. Saj ste videli, da smo mi zmagali v Mariboru, Triglav je zmagal v Stožicah in Mariboru.  Še vedno pa je najbolj nevaren Olimpiji, Maribor. Je pa Olimpija za mene velik favorit za osvojitev prvenstva.

Razlika je lepa, lahko, da bo Olimpija kaj tudi kiksala, vendar bodo tudi drugi. Olimpiji bi privoščil naslov, najprej pa nam. (op.a. smeh)

Kako sploh iz distance gledate na to zgodbo o potencialni menjavi Hadžića?

Brezveze. Mislim, da bi ustavili eno stvar, ki ji gre dobro, je to res brezveze. Kakšne manjše spremembe morajo vedno biti, da se stvari korigirajo, izboljšajo. To bi bil pa res drastičen ukrep in se mi zdi nepotreben, še posebej sedaj, ko toliko časa nismo igrali.

Je slovenski trg tako velik, da bi bil klub izredno uspešen na marketinškem trgu?

Naš trg je premajhen. Tudi medijsko smo bili dolgo časa slabo pokriti. Včasih sploh ni bilo prenosa, sedaj pa so vse tekme na televiziji, so tudi studii pred tekmami. Sedaj se dogaja.Želeli bi pa si, da naši komentatorji oziroma gostje na komentatorskem stolčku v večini primerov ne vidijo vsega samo slabega. Zdi se mi, da napake potem potencirajo, dobre stvari pa samo omenijo. Naj to nekako izenačijo. Če ljudje vseskozi poslušajo negativne stvari, si tudi sami hitreje ustvarijo neko negativno sliko. Je pa naša družba na žalost tako nastrojena.

Primer komentiranja: ko je v PLTS predložek na prvo vratnico, se govori o slabem predložku. V ligi prvakov se pa enak predložek komentira s poskusom na prvo vratnico. Če me razumete.

Se vam zdi, da bo vaš trener Dejan Grabič nekoč delal na višjem nivoju?

Mislim, da ima te predispozicije. Rad dela, se uči, je ambiciozen. Bravo pa je zdrav klub in je dobra odskočna deska. Pri nas je vse redno, finančna izplačila so redna, vedno pa se da še kaj boljše.

Luka, hvala za pogovor.

Ni za kaj.


Intervju je bil objavljen na Janez Borovnica blog: 
https://www.janezborovnica.si/blog

 

MH

SPONZORJI

BRAVO MALČKI, KUL NAVIJAČ, BRAVO NOGOMETNA IZKUŠNJA

SPONZORJI IN PODPORNIKI