3.3.2021

Gostujoči komentar: Bravo – klub dveh obrazov

Maribor in Olimpija sta zmeraj med favoriti za naslov v prvi slovenski nogometni ligi, a če bi pobirali stave za spomladanskega prvaka, bi zraven morali upoštevati tudi majhen klub iz Šiške. Klub, ki je v senci ''velikega'' brata iz Stožic in je dolgo veljal samo za valilnico talentov.

Klubi dosegajo zmage na in ob igrišču. Največje priznanje za klub je vsekakor, koliko 'pobere' slovenski nogomet in od Brava dobiva ogromno. Klub, ki je bil formalno ustanovljen leta 2006 je že pustil svoj pečat v A reprezentanci - Mario Jurčević, Miha Zajc, Jaka Bijol in Adam Gnezda Čerin so naredili prve nogometne korake prav v Šiški. Če pogledamo na trenutni seznam reprezentanc U21 in U19 bomo na njem našli 8 članov Brava (naslednji 'zasledovalec' je Maribor s 5 člani).

A nismo tukaj zato, da bi iskali razloge, zakaj pri delu z mladimi Bravo postaja nova slovenska velesila, vendar zato, da poiščemo razloge za spomladanske uspehe Brava.

1. Vztrajanje pri trenerju Dejanu Grabiču

Kaj imajo skupnega Aluminij, Bravo, Celje in Mura v sezoni 2019/20? Prav noben klub ni menjal trenerja. V poziciji Brava bi marsikateri klub po jesenskem delu posegel po menjavi trenerja – spomnimo, Bravo je bil 9. na lestvici s 17 točkami. Njihov neposredni konkurent, Tabor Sežana, je pozimi posegel po menjavi (Sulejmanovića je zamenjal Camoranesi), kljub osvojenim 19 točkam. Že velikokrat se je v športu pokazalo, da veliko šteje, če se klub drži konstantnost v delu in tukaj je Bravo to tezo potrdil. Več časa so igralci in strokovni štab skupaj, lažje se vzpostavi sistem dela in se jasno ve, kaj se od koga pričakuje. Ne preseneča dejstvo, da Bravo po opravljenih zimskih pripravah (slovenska posebnost je, da se tukaj lahko opravi največ dela), dobi dodatno energijo in se rezultati dvignejo. V drugi slovenski ligi v sezoni 2018/19 je Bravo spomladi osvojil 36 točk (jeseni 33), vendar še večjo spremembo zasledimo v sezoni 2019/20 v prvi slovenski ligi. Po številu osvojenih točk so bili spomladi drugi z 32 točkami in so zaostali samo za prvakom Celjem, ki je osvojil 35 točk.

2. Sistem namenjen igralcem ali igralci sistemu?

Radi rečemo, da sistemi ne igrajo in so v glavni vlogi igralci. Tudi tukaj bi v določeni meri lahko trdili, da to drži, vendar Bravu je uspelo, kar ni pogosto za slovenske klube. Kljub ohranjanju principov v igri, znajo prilagoditi sistem karakteristikam igralcem, ki jih imajo na voljo in ne poskušajo prilagodit igralcev sistemu.

Podpis trenerja Grabiča se ohranja, vsak igralec pa v vsakem trenutku ve, kakšna je njegova vloga na igrišču. V samem napadu se veliko išče medprostore med linijami in veliko je vtekanja iz krila proti sredini izza hrbta obrambi. Sam menim, da se tukaj odraža največja odlika trenerja Grabiča. V napadu jih ne ''ubija'' s šablonami, ampak reši problem, kako žogo pripeljati v zadnjo tretjino igrišča in da igralcem proste roke, da izvedejo akcijo do konca. Vse skupaj se odraža v večjo sproščenostjo igralcev na samem igrišču, saj imajo tisti kanček svobode, za katerega 'živijo'.

3. ''Know-how'' kadrovanja

Pol dela pri kadrovanju si opravil že, če znaš sam sebe analizirati in poiskati pomanjkljivosti. Bravo je sam sebe analiziral in poiskal potrebne dodatne moči glede na njihove finančne zmožnosti.

Bravo je v jesenskem delu zabil 1.15 gola/tekmo in prejel 1.9 gola/tekmo, kar vsekakor ni bilo dovolj za obstanek v ligi. Največji posel so zagotovo opravili s tem, ko so si izposodili Roka Baturino, ki je bil soudeležen v 11-ih zadetkih (8 golov in 3 podaje). Vse skupaj se je odražalo na tem, da je Bravo spomladi dosegal 1.69 gola/tekmo in mešal štrene marsikateremu 'velikanu'.

Sam pa bi izpostavil prihod drugega igralca, ki je opravil veliko, a dokaj neopazno delo v obrambi in pripeljal žogo do napadalcev. Sandi Ogrinec, ki ni našel svojega prostora v Mariboru, je Bravu prinesel tisto, kar so potrebovali – večjo stabilnost v posesti žoge in dodatno pomoč obrambi (Bravo pomladi prejel 0.94 gola/tekmo).

Komentar avtorja Žige Kosa je bil prvotno objavljen na urbani.si oz. v »listku«, na katerega se lahko naročite na tej povezavi: http://urbani.si/listek/


Napisal Žiga Kos